V petek 27.4. in soboto 28.4. sta v prekmurju potekali 2 cestni amaterski tekmi, ki štejeta za PSLO. Barve našega kluba sta zastopala Iztok Kuret in Luka Mihovec.

Kronometer Sebeščan (27.4.)

Iztok:

Trasa kronometra je valovita, ima en obrat in se konča z dokaj strmim klancem. Zato so razlike med klančarji in ravninarji precej majhne, saj se najde za vsakogar nekaj, zelo lepa trasa. Na Sebaščan grem rad, saj je to eden tistih kotičkov prelepe Slovenije, kjer ni treba non stop paziti na svojo opremo, da bi ti kdo kaj ukradel. Domačini so zelo prijazni in tudi prijetni sogovorniki. Do kronometra sem imel precejšen rešpekt, ker je bil lani dan po težki cestni dirki in ga imam v spominu, kot zelo bolečo izkušnjo. Letos se je zapletlo že takoj na začetku, saj sem se z ogrevanja pripeljal direktno na štart in skoraj zamudil. Premaknili so namreč čas štarta za pet minut prej, ne da bi me o tem obvestili.

Sama vožnja mi je zelo lepo uspela z izjemo obrata, kjer se zopet nisem uspel pravočasno zaustaviti in tako izgubil nekaj dragocenih, težko prigaranih sekund. Lepo sem ujel ritem nazaj in z dobrim občutkom pripeljal v cilj. Zadostovalo je za drugo mesto v kategoriji in če se ne motim, sedmo generalno. S tem sem dobil potrditev, da se forma zares dviga in da potekajo stvari v pravi smeri.

Luka:
Trasa je zelo lepa, valovita gor dol, s ciljem v klanec, ki je na koncu kar težak, čeprav drugače ni preveč strm. Na obratu je bila ozka cesta, tako da je bilo potrebno kar precej zmanjšati hitrost. Kronometra nisem nič treniral in tudi nimam kolesa za kronometer, ampak vozim s klasičnim na katerega dam nastavke. Na progi sem imel občutek, da kar dobro leti, ampak sem potem videl po rezultatih, da je bila vožnja glede na moje prejšnje kronometre slaba. Kadenca je bila za več kot 10 obratov nižja kot ponavadi, povprečen utrip tudi nižji. Bolje pač tisti dan ni šlo, saj na dirki vedno da vsak vse od sebe. Na koncu sem zasedel 5. mesto v kategoriji in 39 skupno. Kronometer mi je zelo všeč kot disciplina, čeprav mi ne gre najbolje 🙂

Cestna dirka Tišina (28.4.):

Iztok:
To je cestna dirka, ki je prav zares ne maram, saj je trasa popolnoma ravna. Spominja me na kriterij, ki mi kot disciplina ni pisana na kožo. Značilnost te dirke je tudi, da se do cilja pripelje velika skupina, kjer se zaradi pomanjkanja izkušenj ne znajdem najbolje v zaključnem šprintu. Tudi danes se mi ni izteklo po željah in po taktični napaki sem pristal na četrtem mestu v kategoriji. Odlična izkušnja in dobra šola za prihodnje dirke.

Luka:
Bila je čisto “šprinterska” dirka. Trasa je bila namreč ravninska z zelo blagimi zavoji, tako da ni prišlo do selekcije. Skozi celo dirko sem se boril v ospredju. Bilo je kar veliko poizkusov pobegov in tudi sam sem večkrat poizkušal z begom, ampak sem bil vedno ujet. Proti koncu je dvema uspel beg, sam pa sem bil takrat v grupi in nisem mogel skočit. Na koncu v šprintu glavnine pa sem iztržil 6 mesto. Z dirko sem vseeno veliko bolj zadovoljen kot s kronometrom saj sem bil celo dirko precej aktiven.