728 x 90

Erjavšek do 15. mesta na 100 milj Istre

img

Boštjan Erjavšek - Beli, član Calcit Bike Teama, je minuli vikend nastopil na ultratekaškem dogodku 100 milj Istre. Osvojil je absolutno 15. mesto, izboljšal osebni rekord in napovedal, da se vrne tudi drugo leto.

Takole je slikovito in obširno opisal dirko in vse, kar sodi zraven:

"Ta vikend sem se udeležil odlično organizirane prireditve 100 milj Istre. Ponovno sem se podal na najdaljšo razdaljo 168km + 6539m-6819m z veliko željo, da popravim lanski rezultat. Ker pa je bila vremenska napoved slaba, dež in mraz, sem se tekme še bolj veselil. V četrtek zvečer pa je sledilo presenečenje s strain organizatorja dirke. Suport je bil dovoljen le na 5 kontrolnih točkah od 13. Tega sem se res ustrašil, ker je lansko leto na vsaki postaji zame skrbel Miran Škrtič Fritid in proti koncu sestra z družino. Kaj pa bo letos? Se bom res moral sam znajti na postajah, kjer ne smem imeti supporta, in na koncu ne bosta tekla z menoj Miran in svak Matej? Ker pa so pravila za vse enaka, sem se hitro sprijaznil. V Labinu na startu me je pošteno zeblo, ker sem bil kot ponavadi oblečen premalo. Tudi dež nas je pral že pred samim začetkom. Po nekaj km sem se ogrel in kmalu mi je bila odveč vetrovka. Na prvi kontrolni točki, Plomin luka, sem imel prehiter tempo in moral sem se zelo kontrolirati, da ni šlo prehitro naprej, saj je bilo do konca še preveč km. Pod Učko pa nas je pričakala prava zimska idila. Cca 5cm svežega snega in zelo močna burja nas je kar prestavljala na trenutke. Res me je prezeblo do kosti. Pod Učko sem bil še v družbi Kamniškega tekača Denisa Sitarja. Na Poklonu je bilo pravo vzdušje, veliko poznanih in tudi Miran me je že pričakal, da mi napolni nahrbtnik s svežo hrano. Spijem Miranov napitek, vzamem nekaj kruha in Nutelle in gasa dalje. Nekje po 43km proti Trsteniku pa kar naenkrat v stegnih krči in pa bolečine v želodcu. Tempo pade na hojo ali še slabše, bolj sem se vlekel kot hodil. Mimo mene pride Katka Kegl Vencelj in Miha Markovič, katera me želita pripraviti do tega, da grem z njima. Ne gre in ne gre, razmišljam v odstopu na 50 km. Ko se po treh urah privlečem do Trstenika sem spil Miranov protein. Na mizi vidim domači špeh in kruh. Ja to je to in takoj napadem kot bi ga prvič videl. Najedel sem se in želja po odstopu je minila. Kar na enkrat je bil Buzet, kjer me je Miran čakal z ravno prav ohlajeno juhco. Med obrokom mi je napolnil nahrbtnik in me “steral” naprej. Po Buzetu sem moral prečkati štiri potoke in ni bilo druge kot, da grem skoraj do kolen v vodo. Ja blata in vode nam ni manjkalo. Ko se je zdanilo sem tudi jaz prišel lepo k sebi in dokaj spočit tekel proti cilju. Proti Opertalju se nisem ravno strinjal z Miranovo izjavo, da imam še pred seboj Grožnjan, Buje in nato cilj. Jaz sem trdil, da imam le še Buje in cilj. Ok, grem naprej. Na Opertalju me Miran še zadnjič napolni z energijo, katera mi je visela že z ušeš, on pa je moral zaradi obveznosti odhiteti domov. Hitim proti Grožnjanu in tempo kar raste in raste. 50m pred Grožnjanom pa presenečenje, katerega niti slučajno nisem pričakoval. Kar na 1x so pred mano skočili moji trije sončki Sabina, Val in Naj. Takšno veselje, da ne znam opisati. Hitro jih objamem in skupaj odhitimo na kontrolno točko katera je bila oddaljena cca 100m. Hitro napolnim prazna bidona, pozdravim moje tri jim povem, da nimam časa in, da se vidimo v Bujah. Letim, ker je pred menoj še cca 20 km. Pridem v Buje, gledam okoli in moje družinice nikjer. Ja, malo sem bil prehiter, a nič zato, se vidimo v cilju. Ponovno napolnim bidona in hitim v Umag oddaljen le 12,4 km. Ko sem hitel proti cilju sem že vedel, da bom izboljšal svoj lanski čas, zato sem se še bolj potrudil in povečal tempo. Z velikim nasmehon, zadovoljstvom in srečo sem prišel v cilj: 23:25:35 in 15. mesto absolutno, s tem pa izboljšal lanski čas za dobrih 23 minut. Tako vreme je meni pisano na kožo. Z rezultatom sem zelo zadovoljen in se že veselim 100 milj v letu 2020, da vidim koliko je še rezerve.

Miran Škrtič www.fritid.si hvala tebi, ker si me ponovno želel spremljati, mi pripravil vrhunske obroke za pred, med in po tekmi. Hidracija po kateri ni krčev in šušov, ki po zaužitju ostaneš buden. Velika hvala tudi tvoji družini, da so te kljub obveznostim pustili, da si šel z menoj na pot. Lepa hvala mojim trem sončkom za lepo presenečenje. Sestri Tanja, katera me je na skoraj 3 ure klicala, da je slišala, kako sem. Žiga X Gombač, hvala za klic in Tomaž Jeras, kateri me je tudi klical na skoraj 3 ure in mi krajšal čas. Zahvala Calcit d.o.o, katera mi omogoča, da sem, kjer sem. Brez te podpore bi bilo veliko težje."